DOS v obliki kot še nikoli

Verjetno ste nas spremlajli skozi celotno dirko, in ste opazili nekoliko drugačen pristop kot pretekla leta. Na začetku smo namreč našega "Žrebca" s štartno številko 184 precej šparali. Nismo mu dovolili, da bi spregel in dirjal v galop preko prve in druge etape.

Vedeli smo da je dirka dolga dva dni in pretirano trošenje moči v prvih etapah pusti nepopravljive posledice za drugi del dirke, zato smo ga v prvem delu malo šparali.

Ta taktika se je skozi celotno dirko izkazala za zelo dobro, kajti kakšnih večjih kriz nismo imeli. Sandi se je pripeljal na Vršič pevajoče nasmejan, kar prikazuje tudi spodnji video.



Ekipa je funkcionirala kot še nikoli. Vse je teklo kot po maslu. Kar prikazuje tudi končni izid dirke.
Končno 5. mesto in seveda najpomembneje Sandi je prišel v Postojno zdrav, nasmejan in zadvoljen z razpletom dirke.

Sandi in in celotna ekipa 184 bi se radi zahvalili vsem, ki ste nas spremljali in podpirali skozi celotno dirko, vsem navijačem, in ostalim ki so bili kakorkoli vključeni v organizacijo letošnje udeležbe na DOS-u.

Sandi se zahvaljuje vsem čanom ekipe 184, ki je bila letos sestavljena iz:

Erik Kraševec - vodja ekipe

Jože Lukšič 

Marko Poljšak

Vinko Kastelic

Bojan Kerin

Peter Štangelj

Robi Rodič

Tadej Prešeren

Predvsem pa se člani ekipe zahvaljujemo Sandi tebi, da smo tudi letos imeli to čast in zaupanje da smo bili lahko priča dogodku, da si nam zaupal to odgovornost, ki smo jo seveda vsi z veseljem prevzeli in se veselili vsakega trenuka s tabo. Sandi, Hvala TI!

Posebna zahvala gre vsem sponzorjem, ki so poskbeli, da je bila sama organizacija bistveno lažja.

Hvala atohiši Summit avto d.o.o., ki nam je posodila vozilo FORD TOURNEO CUSTOM ter avtohiši Avto Triglav d.o.o., Ljubljana, ki nam je posodila  vozilo FIAT DUCATO.

Hvala vsem sponzorjem:

Roletarstvo Bayer,

Servisu in prodaji koles Štangelj Peter, 

Optomik, d.o.o..

FÖRCH ,

Trocal,

Msora,

Proting,

Pantal,

Farmel,

Vovko,

VBH,

Tin s.p., 

Wink Haus.

DOS-RAS 2015 - Spremljanje v živo - 184 Sandi BAYER

24 Urni trening - Pretekli vikend

Pozdravljeni,

Ja pravilno ste prebrali :). Pretekli vikend smo se Sandi in del ekipe lotili 24 urnega treninga.

Štartali smo v soboto ob 7.30 uri iz Žabje vasi, pot pa nas je vodila skozi Vahto do Metlike, kjer smo prečkali mejo in se podali proti Dalmaciji. Pot nas je nato vodila preko Karlovca, do Plitvičkih jezer, kjer smo imeli možnost opazovti, v prelepem pomladanskem vremenu še nekoliko snega za cesto. Pri temparaturah okrog 10 stopinj in rahlemu vetru smo se hitro spomnili kako je bilo trenitati pozimi.

Po dobrih 230 km iz Novega mesta smo prišli do Velebita. Tam pa nas je presenetila burja. Pri spustu iz velebita so bili sunki burje tako močni, da smo morali našega koleasrja naložiti v kombi in odpeljati v dolino.

Po dolgem obvozu, predvsem zaradi burje zaprtih cest, smo prišli do Rovanjske v Paklenici, kjer je burja toliko ponehala, da smo našega borca lahko brez skrbi postavili na kolo. Pot nas je nato vodila preko Starigrada, Tribanja, Karlobaga, Senja vse do Crikvenice. V Crikvenici smo se povzpeli proti Gornjemu Jelenju. Na Gornjemu Jelenju nas je presenetila izredno nizka temperatura. Temperatura je bila stopinjo pod ničlo. Pod lediščem ostala skozi Delnice, Kočevje skoraj vse do Dvora. Tam se je temparatura zraka dvignila na zavidljivi dve stopinji celzija.

V Novo mesto smo prispeli okrog 6.00 zjutraj v nedeljo, na koncu pa se je nabralo tole:
532,31 km, 6522 višinskih metrov, neto vožnje je bilo 18h in 41 minut in neto povprečne hitrosti preko 28,5 km/h.

Del ekipe 184 - Sandi v glavnih vlogah, Erik, Marko, Vinko, Bojan, Tadej

Zahvala za KD Sprint Novo mesto

Župan me je klicu, mi je en predlog ponudu

hčerko mi da za ženo, če bi mesto prebudu.

Hčerko sem mu reku, sam obdrž,

rajš kaj dnarja na mizo vrž.

Tolk kokr hočeš met kravala

tok te bo ta zabava stala.

Pankrti - Zvečer V Mestu

Ekipa KD Sprint Novo mesto Hvala za hrano, prenočitev in prijetno energijo!
184

Malo daljši trening

 V petek 20.2 sem od Sandija dobil tole sporočilo: "NM-Rijeka-Pula-Novigrad, 304,19 km, 3656 višincev, povprečje malo nad 28 km/h, na Petrini proti Delnicami malo mraz-samo -9 stopinj.

 Nato SMS v soboto 21.02 "Novigrad-Vrhnika-Borovnica-Ig-Ivančna gorica-Žužemberk-Žabja vas (NM), 250,71 KM, 8ur 56 min, 2383 višincev".

 Pa še njegov podpis "184", kar pomeni, da ga boste lahko tudi letos spremljali na vztrajnostni dirki http://www.dos-extreme.si/ , kjer vozi s štartno številko 184.

Izlet na zimsko Kredarico USPEL!

Evo, tako kot se za tako uspešen in čudovit izlet spodobi, vam dajemo na ogled nekaj foto utrinkov današnjega izleta, ki je bil nepozaben. Komaj čakamo da se naslednjič poženemo ponovno po hribu navzgor. Upajmo da bo takrat kaj več snega. Lep nasmešček!

Zaključek sezone 2014 in nabiranje idej za novo sezono 2015

  

Dolgo se že nismo oglasili, razlog ni bil to da smo se poskrili, vendar to, da smo vsak pri sebi nabirali moči za novo sezono.

Letos se je zgodilo veliko, zato stvari niti nismo uspeli objavljati sproti.

 

 

Na spodnjih fotohrafijah lahko vidite kako smo se letos ekipa 184 sproščali in zabavali v južni dalmaciji.

Prvi dan smo se s kolesi podali iz Viganja na Korčulo, jo prevozili podolgem in počez, ter se proti poznemu popoldnevu vrnili v Viganj. Ker so bili večeri že jesenski in nekoliko daljši, smo se odločili, da gremo zvečer peš na sv. Ilijo. Pohod je trajal vsega skupaj kar nekaj ur, saj smo morali poskrbti še za ozimnico za Sandijeve požrešne polhe :). Ilija je namreč zelo bogata z želodom, ki je letos zaradi obilice dežja nadpovprečno obrodil. Predstavljajte si 4 možakarje, ki ob 11h zvečer sredi ničesar z lučkami na glavi obirajo grmičevje in potem v dolino nesejo 30 kg vrečo želoda..... NEPRECENJLIVO in težko ponovljivo. Smeha toliko da ne vem od česa so nas drugi dan bolele trebušne mišice... Od teže želoda ali od smeha :).

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Drugi dan smo se odpravili v AC Praprotno. Tam smo se lepo razkomotili in se s trajektom odpravili na Mljet. Mljet smo tokrat obdelali čisto južno - Raj na zemlji, dobesedno. Spodnje slike povedo čisto vse.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Tretji dan smo se odpravili v Opuzen. Tam smo na parkirišči parkirali kamper, se spakirali in s kolesom odpravili v Mostar. V Mostarju smo si privoščili vsak eno sočno, slastno, vlažno,...... porcijo čevapov (kaj pa ste mislili :)). Ko smo se najedli tako da smo komaj poganjali pedala smo se odpravili proti Međigorju - še malo na božjo pot, da nam bo vsaj malo bog pomagal, če nam že nobeden drugi ne more :).

 

V poznih popoldanskih urah smo se vrnili proti Opuznu.

Iz Opuzna smo se še isti večer odpravili proti naslednjemu kampu in sicer Dole v Živogošču - Južni del Makarske. Kamp odličen, narava neprecenljiva, izvrstno izhodišče za obisk naravnega parka Biokovo.

 

 

 

 

 

 

 

 

Zvečer smo imeli malo morsko pojedino. Erik je spekel palačinke, po katerih se nam še danes cedijo sline, Tadej je pa pripravil klapavice, ki so tudi čudežno vse izginile iz posode:).

Naslednje jutro smo se zgodaj vstali, si nadeli kolesarsko opremo in se podali na našo kraljevsko etapo na sv. Jureta 1762 v.m. Vreme idealno, sončno, brez oblačka. Vrh smo dosegli, se malo posončili in poslikali in se nato še bolj veseli vrnili v dolino.

 

 

 

 

V popoldanskih urah smo se odpravili proti domu, vsi rahlo utrujeni, vendar smo že nestrpno pričakovali kakšno naslednjo dogodivščino.